četrtek, 3. julij 2008

Zemlja pleše....in tudi kriči!

Ko se zdi, da že vse vemo, kakšen znanstvenik pogrunta nekaj, kar nam je ves čas stalo pred očmi (v tem primeru pred ušesi) in se lahko samo čudimo, kako smo lahko to spregledali.

V to kategorijo bi postavil tudi najnovejše odkritje spektakularnih vokalnih sposobnosti našega ljubega planeta, za katerega zgleda, da v samospevu v vesolje (bog ve komu?!) brenči, hrešči ali še bolje kriči svojo planetarno popevko. Še več, zgleda da je planetarno brundanje univerzalna lastnost teh kozmičnih teles - in naj sedaj še kdo reče, da je vesolje miren in tih kraj! Kot kaže, ljudje nismo bili prvi, ki so izumili popevke. Planeti imajo evrovizijo že ves čas.

Novica o "krikih Zemlje" je prišla iz Evropske vesoljske agencije (ESA), ki je njene zvoke zaznala s pomočjo štirih satelitov v okviru programa Cluster mission.

Zvok je vse prej kot prijeten, v kar se lahko prepričate sami. Sliši se kot kakšen grozeč vesoljski monolog.

Znanstveniki so ga poimenovali 'avrorno kilometersko sevanje' (angl. Auroral Kilometric Radiation ali AKR). Zvok nastaja visoko nad našo atmosfero, v območju, kjer se sončni veter zaletava v zemeljsko magnetno polje. Ta pojav je soroden barvitemu fenomenu avrore ali severnega sija, ki pleše nad severnim in južnim tečajem. Kar je pri tem zvoku še posebej zanimivo je to, da ga planet oddaja v vesolje v obliki ozkih žarkov, to pa pomeni, da ga lahko zazna tudi kdo drug v vesolju. Izbruhi avrornega sevanja izvirajo iz točk velikosti velikega mesta več tisoč kilometrov nad Zemljo, v območju, kjer nastajajo avrore.

Znanstveniki pravijo, da bi z dovolj velikim radijskim teleskopom lahko zaznavali podobne zvoke, ki jih ustvarjajo drugi planeti - tako v našem sončnem sistemu kot v drugih sončnih sistemih.

Raziskovalci so pred kratkim odkrili tudi, da zemlja brenči - proizvaja namreč skrivnosten nizko-frekvenčni zvok, za katerega se smatra, da ga tvori pretakanje oceanov ali premikanje atmosfere.

Kakorkoli, še sreča, da je brenčanje našega planeta našim ušesom neslišno, njegovemu kričanju pa dostop do naših ušes preprečuje ionosfera, drugače bi bilo življenje v tem modro-zelenem paradižu docela nevzdržno.

Ni komentarjev: