Odštekanci, norci, odpadniki, izobčenci, personas non grata, heretiki, mazači...tako v znanstvenih krogih imenujejo junake te serije.
Predstavitev sage:
Tole bo prvi del ene razvedrilne sage o "odštekanih raziskovalcih" - tistih, ki zagovarjajo za mainstream znanstveno srenjo docela čudaške teorije, koncepte in ideje, vendar pa jih lahko vseeno uvrstimo med znanstvenike (čeprav so za "prave znanstvenike" ponavadi psevdo-znanstveniki in mazači). Odštekani znanstveniki imajo akademske naslove, akademske položaje (ali so jih imeli), njihovo delo pa temelji na znanstvenemu pristopu (s čimer se "pravi znanstveniki" sicer ne bi strinjali).
Obenem so sedaj živeči in delujoči, torej ne bomo govorili o odštekanih pokojnikih. Kar se še definicije odštekanosti tiče - za odštekanost zagotovo ni dovolj, da imaš odštekano frizuro tipa Albert Einstein. Na koncu koncev pa bo vsakdo pri sebi prisodil, koliko nor ali ne-nor je kakšen izmed naših odštekancev.
Gospod šesti čut
dr. Rupert Sheldrake med znanstveniki nima ravno veliko prijateljev, pravzaprav bi lahko rekli, da ga je uradna znanost izobčila. Njegove teorije zmerjajo za psevdo-znanstveno mazaštvo in prodajanje magije. Če bi bila v znanosti inkvizicija, bi gospod Sheldrake zagotovo zgorel na kakšni grmadi.
Le s čim si je dr. Sheldrake nakopal takšen srd drugače umirjenih gospodov z belimi bradami?
Zagotovo ne s svojo izobrazbo - Sheldrake je študiral biokemijo na Cambridgeu, filozofijo in zgodovino na Harvardu, ter nato na Cambridgeu naredil doktorat iz biokemije. Zatem je bil raziskovalec na raznih inštitutih (imel je celo svoj laboratorij na Cambridgeu). Okej, do sem vse lepo in prav...
Ampak...kaj, ko je začel pisati knjige z naslovi kot so: Nova znanost življenja: hipoteza morfične resonance (ang. The new science of life: the hypothesis of morphic resonance) ali pa Psi, ki vedo, kdaj njihovi lastniki pridejo domov in druge nerazložene moči živali (ang. Dogs that know when their owners are coming home and other unexplained powers of animals) ter Občutek, da nekdo strmi vate in drugi vidiki razširjenega uma (ang. The sense of being stared at and other aspects of the extended mind)...
ni čudno, da se je nanj zgrnila nevihta.
Kakorkoli, Sheldraku zagotovo ne moremo očitati, da je dolgočasen ali da se loteva stvari, ki niso zanimive.
Njegove teorije morfične resonance na tem mestu ne bom opisoval, tiste ki pa jih zanima, naj si pogledajo njegove intervjuje tule, tule in tule. V splošnem gre za zlo kontroverzne ideje o evoluciji, zavesti, spominu, ki spominjajo na duh Lamarcka...(vsaj biologi se bodo nad njim zgražali).
Meni osebno se zdi noro kul njegova raziskava dozdevnega fenomena, da (vsaj nekateri) psi vedo, kdaj njihovi lastniki pridejo domov, tudi če ti ne pridejo ob običajnem času. Takšno vrsto raziskav res redko srečaš med običajnimi znanstveniki...v glavnem, tule si lahko o tem pogledate zabavno predavanje.
Prav tako je kul njegova raziskava "telefonske telepatije", o kateri si lahko tule pogledate dokumentarec.
Skratka, kar se mene tiče bi morali tovrstne "odštekane znanstvenike" spodbujati pri njihovem delu in razmišljanju - kajti, če ne drugega, se lotevajo reči, ki jih vsi poznamo, vendar se jih uradna znanost izogiba kot gobavosti. Sploh so pa zabavne.
Predstavitev sage:
Tole bo prvi del ene razvedrilne sage o "odštekanih raziskovalcih" - tistih, ki zagovarjajo za mainstream znanstveno srenjo docela čudaške teorije, koncepte in ideje, vendar pa jih lahko vseeno uvrstimo med znanstvenike (čeprav so za "prave znanstvenike" ponavadi psevdo-znanstveniki in mazači). Odštekani znanstveniki imajo akademske naslove, akademske položaje (ali so jih imeli), njihovo delo pa temelji na znanstvenemu pristopu (s čimer se "pravi znanstveniki" sicer ne bi strinjali).
Obenem so sedaj živeči in delujoči, torej ne bomo govorili o odštekanih pokojnikih. Kar se še definicije odštekanosti tiče - za odštekanost zagotovo ni dovolj, da imaš odštekano frizuro tipa Albert Einstein. Na koncu koncev pa bo vsakdo pri sebi prisodil, koliko nor ali ne-nor je kakšen izmed naših odštekancev.
Gospod šesti čut
dr. Rupert Sheldrake med znanstveniki nima ravno veliko prijateljev, pravzaprav bi lahko rekli, da ga je uradna znanost izobčila. Njegove teorije zmerjajo za psevdo-znanstveno mazaštvo in prodajanje magije. Če bi bila v znanosti inkvizicija, bi gospod Sheldrake zagotovo zgorel na kakšni grmadi.
Le s čim si je dr. Sheldrake nakopal takšen srd drugače umirjenih gospodov z belimi bradami?
Zagotovo ne s svojo izobrazbo - Sheldrake je študiral biokemijo na Cambridgeu, filozofijo in zgodovino na Harvardu, ter nato na Cambridgeu naredil doktorat iz biokemije. Zatem je bil raziskovalec na raznih inštitutih (imel je celo svoj laboratorij na Cambridgeu). Okej, do sem vse lepo in prav...
Ampak...kaj, ko je začel pisati knjige z naslovi kot so: Nova znanost življenja: hipoteza morfične resonance (ang. The new science of life: the hypothesis of morphic resonance) ali pa Psi, ki vedo, kdaj njihovi lastniki pridejo domov in druge nerazložene moči živali (ang. Dogs that know when their owners are coming home and other unexplained powers of animals) ter Občutek, da nekdo strmi vate in drugi vidiki razširjenega uma (ang. The sense of being stared at and other aspects of the extended mind)...
ni čudno, da se je nanj zgrnila nevihta.
Kakorkoli, Sheldraku zagotovo ne moremo očitati, da je dolgočasen ali da se loteva stvari, ki niso zanimive.
Njegove teorije morfične resonance na tem mestu ne bom opisoval, tiste ki pa jih zanima, naj si pogledajo njegove intervjuje tule, tule in tule. V splošnem gre za zlo kontroverzne ideje o evoluciji, zavesti, spominu, ki spominjajo na duh Lamarcka...(vsaj biologi se bodo nad njim zgražali).
Meni osebno se zdi noro kul njegova raziskava dozdevnega fenomena, da (vsaj nekateri) psi vedo, kdaj njihovi lastniki pridejo domov, tudi če ti ne pridejo ob običajnem času. Takšno vrsto raziskav res redko srečaš med običajnimi znanstveniki...v glavnem, tule si lahko o tem pogledate zabavno predavanje.
Prav tako je kul njegova raziskava "telefonske telepatije", o kateri si lahko tule pogledate dokumentarec.
Skratka, kar se mene tiče bi morali tovrstne "odštekane znanstvenike" spodbujati pri njihovem delu in razmišljanju - kajti, če ne drugega, se lotevajo reči, ki jih vsi poznamo, vendar se jih uradna znanost izogiba kot gobavosti. Sploh so pa zabavne.
Kogar pa zanima še kakšna kritika na račun Sheldraka, si lahko pogledate še mnenje njegovega največjega kritika.
3 komentarji:
Google mi je povedal, da si nekaj casa studiral na Rockefeller University v New Yorku. Zanimivo bi bilo prebrati kaksno izkusnjo od tam. Kako se ameriski studij primerja s slovenskim, kaj si tam pocel? Pa oprosti za fibcnost in za off-topic :)
Ojla, res zanimiva tema, želel bi si pa, da bi morda sam na kratko opisal/pokomentiral, kako je potekala katera od njegovih raziskav. Verjamem, da je vse v polinkanih filmčkih, ampak primanjkuje časa za njihov ogled :)
Nekoč sem gledal/bral (ne vem več točno) nekaj o tem stricu. Pa so se neki tipi spravl ponovit poskus s psmi. Ugotovili so, da pes ne ve, kdaj pride lastnik domov. Kakorkoli...
Sam mislim, da je pri takšnih raziskavah potrebna kritična misel o metodah dela in interpretaciji rezultatov (glede na to, da se opazuje kompleksen sistem - vedenje psa).
Sicer sem pa za!
Objavite komentar