Kdaj hudiča se je začelo življenje?

Da, da, to je eno izmed tistih vprašanj, za katerega se zdi, da nikoli ne bo dobil dokončnega odgovora. Če si evolucijski biologi kaj želijo od Dedka mraza, potem je to lepo zapakiran časovni stroj z lepo rdečo pentljo. Potem bi bilo vse lažje.

Ampak ker takšne mašine vsaj še lep čas ne bo mogoče nabaviti, si je treba pomagati z drugimi, manj zanesljivimi sredstvi.

Ta teden je v Nature (vol 454, p 92) izšel članek, ki je biologom vrgel novo kost oziroma namig, da bi se življenje lahko začelo že slabo - beri in piši - milijardo let prej, kot je bilo dozdaj ustaljeno prepričanje. Celo milijardo let prej? Zagotovo se bo ta kost veselo glodala.

Ampak prej si poglejmo trenutno "uradno verzijo" začetka življenja:
Zemlja naj bi po ocenah geologov nastala pred cca. 4,55 milijarde let. Prve fosile mikrobov je v kameninah nedvoumno mogoče zaslediti v starosti cca. 3,4 milijarde let. Vse kar se je dogajalo prej je torej bolj ali manj špekulacija. Ena takšnih je nadavna študija - kemijska analiza še starejših kamnin, ki je predlagala, da so bili fotosintetski organizmi na Zemlji prisotni že pred 3,7 milijarde let.

Najnovejša analiza še starejših kamenin, ki so jo opravili raziskovalci iz Univerze Münster v Nemčiji pa predlaga, da je bilo življenje na planetu mogoče prisotno že pred 4,25 milijardami let.

Kako so Nemci prišli do tega zanimivega sklepa?

V kamninah, oziroma ostankih kamnin (gre za ene najstarejših kamnin na svetu sploh), katerih starost je bila prej z radioaktivnim datiranjem ocenjena na cca. 4,25 milijarde let so zasledili precej visoke količine ogljikovega izotopa 13C. Povišane količine tega izotopa - v primerjavi z razmerjem med 12C in 13C, ki je v atmosferi - pa nakazujejo na življenjske procese, saj je recimo znano, da imajo pri fotosintezi rastline nekoliko "rajši" 13C, kot bi bilo potrebno, zato ga v svoje celice vgradijo v višjem razmerju, kot je prisoten v atmosferi.

Avtorji članka sicer priznavajo, da bi lahko bile povišane vrednosti 13C posledica tudi anorganskih kemičnih reakcij - vendar pravijo, da so vrednosti tako visoke, da je slednja razlaga dosti manj plauzibilna.
Nasploh pa se avtorji verjetno zavedajo, da so njihove trditve o življenju pred 4,25 mililardami let precej špekulativne in tudi dokazi, ki jih postavljajo vprid tej trditvi niso bog ve kako trdni, po drugi strani pa tudi niso tako švoh - skratka, težko je reči, kje sedaj stojimo, ne.
Boljših dokazov za obstoj življenja tako daleč nazaj kot teh pa verjetno ne bomo dobili.

Nasploh pa se s potiskanjem meje začetka življenja nazaj še bolj porajajo vprašanja o fizikalno-kemičnih pogojih, ki so do tega privedla. Manjšanje časovnega okna tudi ni v prid tistim, ki so prej govorili o milijardah let časa, ki ga je imelo naključje, da je tako fantastično opravilo svoje delo. Zadnje čase se tudi govori o tem, da so bili pogoji na "otroški Zemlji" precej drugačni od tistih, ki smo si jih prej zamišljali.

Biologi, v glavnem, imajo pred sabo še veliko dela.

Šikan prispevek o tej raziskavi je objavil tudi BBC.