sobota, 27. december 2008

Želite postati "bioheker"?

Na internetnu sem zadnjič naletel na zanimivo novico o "garažni molekularni biologiji". Baje so si čez lužo nekateri posamezniki doma opremili amaterske laboratorije, kjer se igrajo z genetsko manipulacijo živih organizmov (beri bakterij). Baje to početje nekateri ameriški profesorji celo spodbujajo. Tako naj bi na priznani univerzi Cambridge skupina z imenom DIYbio ustanavljala "družbeni laboratorij", kjer bi se lahko kdorkoli igral s kemikalijami in laboratorijsko opremo. Zagovorniki te ideje pravijo, da je treba narediti molekularno biologijo bolj "seksi" in da bi lahko amaterski entuziasti prišli do pomembnih odkritij.
V bistvu gre razmišljanje nekako takole - če so lahko Bill Gates (Microsoft) in Steve Jobs (Apple) in podobni v svojih garažah sprožili računalniško revolucijo, zakaj se ne bi moglo isto zgoditi z genetiko/molekularno biologijo/sintezno biologijo...
Nekateri temu pojavu baje celo pravijo "bioheking". Hm, luštno ni kaj. Bioheker se definitivno sliši bolj seksi (in nevarno) kot recimo laboratorijski tehnik mikrobiologije :)
Torej, glede na to, da bi lahko s svojim znanjem dal nekaj napotkom potencialnim slovenskim biohekerjem, bom to tudi storil. Vredu, za svoj prvi kletni laboratorij, kjer boste lahko izdelovali bakterije, ki bodo npr. svetile v temi potrebujete naslednje začetne potrebščine:
1) Hladilnik! (pri čemer mora imeti možnost ohlajevanja na najmanj -80°C)
2) Centrifugo (št. obratov/min vsaj 14.000 rpm/min)
3) Pipeto (oziroma najbolje 3 pipete za različne volumne) - tisti, ki ne veste, kaj je to pipeta si poglejte na internetu, ker ne bom tega razlagal

Dobro, to bo za začetek vse. Če bo povpraševanje zadosti veliko, lahko kdaj v prihodnjosti povem še za ostale zadeve, ki jih rabite. Predvsem bo to nekaj denarja....
Vredu, sedaj pa še nekaj malo bolj resnega. Mislim, da je veliko vprašanje, če bi se smelo tovrstno početje opravljati doma, kaj šele spodbujati. Ne vem sicer, kako je s tem v ZDA, ampak sem skoraj prepričan, da se bo to v prihodnosti zelo omejilo, če ne celo prepovedalo. Če samo pomislim na računalniške viruse...me kar zmrazi, da bi se nekdo kaj podobnega lotil v garažnem laboratoriju s pravimi bakterijami ali virusi.

ponedeljek, 15. december 2008

Možganski doping

Kaže, da se na univerzah čez lužo uveljavlja nov trend - študentje (in verjetno tudi njihovi profesorji) so v želji po boljših akademskih dosežkih začeli posegati po vrsti zdravil, ki slišijo na ime "kognitivni spodbujevalci" (ang. cognitive enhancing drugs).

Ta zdravila, ki so bila razvita za zdravljenje bolezni, kot je neslavna "motnja" ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, ang. atention deficit hyperactivity disorder), se sedaj na študentskem črnem trgu ponujajo kot stimulansi za izboljšanje umskih sposobnosti in torej za doseganje boljšega učnega uspeha. Po nedavnih raziskavah v ZDA kar okrog 7% študentov uporablja ta zdravila, na nekaterih univerzah pa ta številka dosega celo 25%. Verjetno med uporabniki niso samo študentje, ampak tudi njihovi profesorji. In verjetno ta pojav ni omejen samo na univerze, ampak tudi na srednje šole.
Prav zanimivo se je pred kratkim v reviji Nature skupina uglednih nevroznanstvenikov, psihiatrov in etikov odločno postavila na stran uporabe teh kognitivnih spodbujevalcev. Med drugim so zapisali, da to še zdaleč ni podobno npr. dopingu v športu ali čemu podobnemu in da bi morali tovrstni spodbujevalci postati dostopni vsem, ki si jih želijo uporabljati (trenutno je njihovo jemanje brez recepta v ZDA ilegalno). Ameriški strokovnjaki tako zagovarjajo nov "model učenja" pri katerem bi pred piflanjem v knjižnici ali prisostvovanjem na predavanjih študentje dobili eno modro tabletko, s katero bi vsi postali napol geniji. Avtorji tudi pravijo, da bi s pomočjo teh zdravil države v razvoju lahko spremenile svoje državljane v bistre glavice s čimer bi se lahko država hitro preobrazila v visoko-tehnološkega tigra. Krasno, ni kaj.

Zdi se mi, da so Američani izjemno dobri v eni stvari - iskanju novih, svetlečih lepih besed za nadomeščanje izrazov, ki imajo med ljudmi negativen prizvok. Mogoče se še spomnite termina "kolateralna škoda" iz njihovih novejših vojn, s katero so sprali kri z veliko manj zvenečega izraza "civilne žrtve". No, ta trend besednega permutiranja se je zdaj razširil v vse pore družbe, tudi med znanstvenike.
Recimo, eden izmed najbolj popularnih kognitivnih spodbujevalcev je zdravilo Ritalin, ki ga v ZDA uporabljajo za zdravljenje ADHD. Ritalin v svoji osnovi deluje zelo podobno kot neka druga spojina, ki pa se je drži veliko bolj zlovešč sloves - kokain. V bistvu je razlika med tema dvema substancama nadvse miniaturna, oba na možgane delujeta sumljivo podobno. Ampak okej, ker kokain izdeluje kolumbijska mafija, Ritalin pa farmacevtski giganti, si torej zasluži tudi temu primeren strokovni izraz. In tako so se rodili "kognitivni spodbujevalci".
No, če malo postopate okrog naših univerzitetnih knjižnic, boste ugotovili, da smo v deželi na sončni strani Alp zopet nazadnjaški - naši študentje še vedno vztrajajo pri primitivni kavi (in nekateri zraven še pri cigaretu). Kako sedaj sploh pričakujemo, da se bomo lahko kosali z ameriškimi študenti, ki se ga pred učenjem zadevajo z Ritalinom in podobnimi stvarmi?