Frekvenca X - skrivnost neandertalcev

Včeraj je na Val202 v oddaji Frekvenca X tekla beseda o neandertalcih. Ta skrivnostna vrsta ljudi še vedno preseneča in kot smo izvedeli od profesorja Chrisa Stringerja iz Natural History Museum v Londonu nas v prihodnosti še čakajo še zanimiva spoznanja, predvsem iz neandertalskega genoma.

Nemški genetiki, ki jih vodi Svante Paboo iz Max Planck Inštituta v Leipzigu namreč že nekaj let marljivo delajo na neandertalskem genomu in obljubljajo, da bodo v kratkem svetu prvič predstavili celotno zaporedje neanderstalskega genoma. Zadeva je res osupljiva in marsikdo komaj čaka na to poslastico.

Če ste oddajo preslišali, jo lahko poslušate tukaj.

Znanost ali pornografija?

Tole sicer ni čisto sveže, je pa najbrž vseeno še vedno aktualno. Spodaj si lahko ogledate prvi video posnetek spolnega odnosa, ki prikazuje notranjost telesa med seksom.
Video oziroma slike so bile posnete z magnetno resonanco - kar pomeni, da je moral izbrani par v znanstvene namene zlesti v napravo (zgleda kot velik cilinder, prostora notri pa je ravno toliko, da lahko ležiš - podobno, kot bi seksal v topu) in tam seksati. Vsaka čast paru za to.

Drugače je to del raziskave sedaj že razvpitega Nizozemca dr. Pek van Andela iz University Hospital Groningen. Raziskava je bila objavljena že leta 1999 v British Medical Journal pod naslovom: Magnetic resonance imaging of male and female genital during coitus and female sexual arousal. Tekst je prosto dostopen in si ga lahko po milji volji prebirate tule.

No, pred kratkim - mislim, da dva, tri mesece nazaj - je dr. Andel objavil še video posnetek MRI seksa in sedaj lahko vsi vidimo, kako to zgleda. Seveda so se ob objavi članka in še posebej videa nekateri začeli spraševati, če je to še znanost ali pa je že na meji dobrega okusa in pornografije.

Sicer pa, oglejte si video in o tem presodite sami:



Za konec pa samo še zanimiv citat iz konca članka:
"Kar se je začelo kot umetniška in znanstvena radovednost je sedaj končno uresničeno. Pokazali smo, da je magnetno-resonančno slikanje ženskega seksualnega odziva in moških ter ženskih genitalij med spolnim odnosom možno in lepo; da ima penis med odnosom v "misijonarskem položaju" obliko bumeranga in ne črke S, kot je narisal Dickinson; in da, v nasprotju z izsledki Mastersa in Johnsona ni bilo dokazov o povečanju volumna maternice med spolnim vzburjenjem."

Needles to say.... dr. Andel je leta 2000 za to svojo raziskavo dobil Ig Nobelovo nagrado, ki jo , kot parodijo na Nobelove nagrade, vsakoletno podeljujejo za najbolj odštekane znanstvene dosežke.

Inštitut za DNK analize in poštna genetika

Kot piše že Marko v svojem blogu Nove biologije je pri nas vzniknilo novo podjetje (Inštitut za DNK analize), ki ponuja storitve DNK analize - kaže, da je to v naši deželi postal kar modni trend...sicer pa je to v tujini trend že slabo desetletje...

Marko ugotavlja, da je ta "inštitut" zopet ena tistih variant, kjer nekdo odpre pisarno in potem pošilja vzorce na analizo v tujino. Temu bi torej težko rekli inštitut, prej posredništvo, ampak glavno, da se fensi sliši, ne.

Sicer nimam nič proti tovrstnim potrošniškim DNK testom, zdi se mi, da je že skrajni čas, da smo tudi v Sloveniji dobili možnost, da pridemo do teh analiz.

Kar me rahlo žalosti je to, da so vsa podjetja, ki so pri nas začela ponujati raznovrstne genetske teste, samo pisarne s telefonom in lepimi internetnimi stranmi. Nihče ni vzpostavil svojega lastnega laboratorija, kar posledično tudi pomeni, da strokovni kader, ki ga imamo (recimo diplomanti biokemije) nima priložnosti, da bi se zaposlil v tej dejavnosti.
In to, da tovrstne zapletene genetske teste ponujajo ljudje, ki nimajo znanja o tem, tudi ne meče ravno dobro luč na vso stvar.

Očitno bomo imeli torej "poštno genetiko" in ker za tovrstno dejavnost resnično ne potrebujete nič razen pisarne (in mogoče fensi internet strani) in celo ne kakšnega strokovnega znanja, bi lahko mogoče na Zavodu za zaposlovanje brezposelnim subvencionirali, da začnejo odpirati svoje "inštitute za DNK analize"; kar se tiče izobrazbe - ni potrebna, mogoče je še najustreznejša izobrazba poštar.

Frekvenca X - superprevodnost in magnetna levitacija

Včeraj smo po poletnem oddihu zopet štartali z novo serijo oddaj o znanosti na radiu Val202 - Frekvenca X.
Tokrat smo se poglobili v superprevodnike....tukaj lahko poslušate posnetek oddaje.

Kar pa se tiče magnetne levitacije - v oddaji smo omenjali vodne kapljice in žabe, ki lebdijo v magnetnem polju - in da ne boste posumili da si zmišljujemo, si lahko spodaj pogledate posnetek levitirajoče žabe. Posnetek prihaja iz Radboud University Nijmegen na Nizozemskem.

No, tole je pa še posnetek levitirajoče jagode:

V tem primeru niso bili uporabljeni superprevodniki, ampak kar navadni magneti, vendar je v tem primeru potrebno veliko močnejše magnetno polje. Z dovolj močnim magnetim poljem bi lahko lebdel tudi človek!
Na internetu pa sem zasledil, da eno podjetje celo ponuja kite, ki vsebujejo superprevodnik in lahko z njim doma izvajate lebdirajoče eksperimente (žal potrebujete zraven tekoči dušik, tega pa ne vem, kje boste dobili).

Še vedno pa bomo veseli vseh komentarjev, vprašanj in pripomb glede oddaj Frekvenca X.

Sumljiva znanost na področju medicine

Te dni se veliko govori in piše o pristranskem pisanju in objavljanju znanstvenih člankov, predvsem na področju medicine.

V časopisu New York Times in reviji Nature lahko naprimer zasledimo prispevka o tem, da je nedavna raziskava pokazala, da v ozadju znanstvenih člankov s področja medicine, pogosto stojijo "avtorji-duhovi" (ang. ghost-writers). Nekateri pravijo, da so to v nekaterih primerih celo profesionalni pisci medicinskih tekstov, ki jih najamejo farmacevtska podjetja, da napišejo olepšano prikazane rezultate raziskav. Farmacevtska podjetja nato plačajo akademskim raziskovalcem, da se na teh člankih pojavijo kot avtorji raziskave, čeprav nimajo veze z raziskavo.
Raziskava ocenjuje, da so "ghost-writers" prisotni pri kar okrog 8% znanstvenih člankov v najbolj uglednih medicinskih revijah, vendar ni znano, v kolikšnih primerih imajo zraven prste farmacevtska podjetja...

Druga takšna novica, zopet v reviji Nature, je raziskava, ki je pokazala, da so revije pri objavljanju bolj naklonjene pozitivnim rezultatom medicinskih raziskav (npr. da neko zdravilo deluje), kot negativnim. To je tako imenovani problem "publication bias" ali pristranskost pri objavljanju znanstvenih rezultatov.

In tretja takšna novica (kje drugje, kot Nature) pa je, da raziskovalci raje poročajo o pozitivnih rezultatih kliničnih preizkusov (npr. testiranje učinkovitosti novega zdravila), kot o negativnih. To pomeni, da se lahko na podlagi objavljenih rezultatov navidezno ustvari slika, da je neko zdravilo boljše, kot je v resnici, ker raziskovalci objavijo samo študije, ki so dale pozitivne izsledke.

Kaj to pomeni za to, koliko naj zaupamo študijam o učinkovitosti teh in drugih zdravil pa presodite sami.

Kako majhni smo v resnici...

Če imate kdaj občutek, da ste zelo pomembni ali pa, da niste dovolj pomembni, potem vam bo spodnji video mogoče dal malo perspektive, kako veliki oziroma majhni smo v resnici...



Mogoče se boste sedaj, ko ste to pogledali, v naslednjih petih minutah glede tega počutili malo drugače.

Frekvenca X - notranjost našega planeta

Zopet bom reklamiral našo radijsko oddajo Frekvenca X na Val202, ki je bila včeraj. Če je niste slišali, pa bi jo želeli, jo lahko poslušate na podcastu tule.

Sedaj v avgustu bomo ponovili štiri stare oddaje, potem pa v septembru zopet štartamo na polno z novimi zanimivimi temami.