sobota, 28. februar 2009

Ljubezenski napoj in cepivo proti zaljubljenosti

V današnji Dnevnikovi sobotni prilogi (Dnevnikov objektiv) je objavljen en moj simpatičn prispevek o mladi znanosti ljubezni...če si danes ne nameravate kupiti časopisa Dnevnik ali,če ste že zamudili priložnost, za nakup, si lahko besedilo preberete tudi tukaj.

četrtek, 12. februar 2009

Vse najboljše Charles Darwin

Na današnji dan pred 200. leti (12. februar 1809) se je rodil Charles Darwin - oče sodobne evolucijske teorije. Darwin je poleg Einsteina verjetno eden redkih znanstvenikov, katerih sliko prepoznamo takorekoč vsi. Tako, kot je slavna Einsteinova odštekana frizura, je prepoznavna Darwinova dolga bela brada (navadni ljudje na sliki najbrž ne bi tako hitro prepoznali kakšnega Gallileja ali pa Francisa Cricka).

V časopisu New York Times so ta teden objavili zelo dobro serijo člankov o Darwinu in evoluciji. Eden izmed avtorjev je tudi ameriški morski biolog Carl Safina, ki je spisal esej s pomenljivim naslovom: Darvinizem mora umreti, da bo evolucija lahko živela (Darwinism Must Die So That Evolution May Live). Safina dregne tja, kamor si upa redki biolog. Pravi, da so znanstveniki Darwina postavili previsoko na piedestal in da ga zmotno častijo kot alfo in omego evolucijske teorije. Safina opozori, da Darwin ni "izumil" evolucije, ampak, da je bila ta ideja v tistem času že nekaj desetletij predmet (ognjevitih) razprav (v tistih časih je bil namesto evolucije bolj popularen izraz transmutacija). Zares originalna Darwinova ideja je bila ta, da je pogruntal mehanizem evolucije - t.i. naravni izbor - pa še do te zamisli je ob podobnem času prišel tudi nekdo drug - angleški naravoslovec Alfred Wallace (čeprav tega genija danes poznajo samo še zgodovinarji znanosti). Skratka, četudi se Darwin ne bi domislil naravnega izbora, je bila evolucijska teorija tedaj praktično v "zraku". Seveda to ne pomeni, da Darwinu ne gredo velike zasluge, vendar je nekje potrebno potegniti mejo.

Safina pravi, da v nobeni drugi znanstveni veji neke teorije ne enačijo tako močno z enim samim človekom. To ponazarja že sam izraz darvinizem, ki se enači s teorijo evolucije. Tako v fiziki ne zasledimo nevtonizma ali einstenizma...znano pa je, da imajo "-izmi" pridih ideologije, ne pa znanosti (komunizem, socializem, katolocizem...). Safina meni, da prav enačenje evolucije z Darwinom pači resnično sliko, da je sodobna evolucijska teorija plod dela številnih znanstvenikov in več kot 150 let raziskav. Poudarek na darvinizmu pa ljudi tudi dejansko odvrača, ker se s tem daje občutek, da poleg Darwinove evolucije obstaja še kakšna druga evolucija (npr. inteligentni načrt).

Dajmo torej Darwinu mir in začnimo gledati na evolucijo, kot na vsako drugo znanstveno teorijo.

nedelja, 8. februar 2009

Branje človeškega genoma za "prgišče" evrov

V reviji Nature priznana novinarka Erika C. Hayden poroča iz srečanja genomikov na Floridi, kjer proizvajalci mašin za branje zaporedja genomov predstavljajo svoje najnovejše high-tech stvaritve. Najbolj osupljiva je predstavitev podjetja Complete Genomics iz Kalifornije (iz kot drugod pa...), kjer trdijo, da bodo do tega poletja zmogli prebrati celoten človeški genom v samo nekaj dneh za pičlih 1000$. V podjetju nameravajo še letos prebrati kar 1000 človeških genomov, naslednje leto pa neverjetnih 20.000 genomov...če pomislimo na to, da je bilo od leta 2000 (oziroma 2003, odvisno kako gledamo), ko so raziskovalci po večletnem trudu prebrali prvi človeški genom, dosedaj prebranih komaj kak ducat genomov, so napovedi podjetja Complete Genomics prava znanstvena fantastika.
Mogoče so pri tej firmi le malo preveč optimistični, vendar tudi druga podjetja, ki razvijajo in prodajajo naprave za branje genomov, kot so priznana Illumina (ZDA), Applied Biosystems (ZDA) in Roche (Švica), predstavljajo čedalje zmogljivejše mašine. Illumina tako napoveduje, da bo do konca tega leta razvila tehnologijo, ki bo omogočala branje celotnega človeškega genoma za 10.000$. S temi cenami te naprave počasi morda postajajo zanimive tudi za naše (bolj revne) znanstvene inštitute, čeprav nimam pojma, koliko grilijonov stane sama mašina za branje genoma.
S tem se nezadržno bliža čas, ko bo branje celotnega človeškega genoma postalo cenovno dostopno navadnim posameznikom, da ne govorimo o tem, kakšen potencial ima tako obsežno branje genomov za znanost.
Poleg tega, da bodo sedaj genetiki resnično lahko secirali vsak genetski vidik našega telesa in duha, si je moč predstavljati, da bomo v prihodnosti na naših zdravstvenih karticah morda nosili tudi zapisano zaporedje našega genoma. Kakšen vpliv bo imelo to na naša osebna življenja in družbo si je težko predstavljati...
Mogoče bi na tem mestu opozoril na drugo stvar - zakonodajo. V ZDA so pred kratkim sprejeli zakon o genetski nediskriminatornosti, ki med drugim prepoveduje zavarovalnicam, da bi na podlagi našega genetskega načrta določevali višino zavarovalne premije ali delodajalcem, da bi nam zavrnili možnost zaposlitve zaradi naših genov. Po mojem vedenju pri nas tovrstne zakonodaje še nimamo, niti še nisem zasledil, da bi bil tovsten zakon v pripravi. Slovenski raziskovalci s tega področja bi torej morali čim prej začeti razmišljati o tem, da bi pozvali našo vlado k tem, da začne pripravljati ta zakon in najbrž bi se moral sami aktivno vključiti v njegovo pripravo...
Sicer pa se mogoče kaj takšnega že dogaja, to bodo najbolje vedele eminence genetike pri nas. Marko, imaš ti kakšno vedenje, kaj se dogaja na tem področju?