Kdo pravi, da kemija ni zabavna...
ponedeljek, 15. junij 2009
četrtek, 11. junij 2009
Frekvenca X - brisanje spominov
Danes ob 17.10 se ne pozabite priklopiti na Val202, kjer bo v eteru zopet šibala oddaja Frekvenca X.
Današnja glavna tema bo nič manj kot brisanje spominov - če verjamete ali ne, so znanstveniki v zadnjih letih naredili nekaj osupljivih eksperimentov, ki so pokazali, da je selektivno brisanje spominov mogoče.
Na to temo nam bo na nekaj vprašanj odgovoril tudi britanski raziskovalec in nevroetik dr. Anders Sandberg iz Univerze Oxford.
So, tune in!
Današnja glavna tema bo nič manj kot brisanje spominov - če verjamete ali ne, so znanstveniki v zadnjih letih naredili nekaj osupljivih eksperimentov, ki so pokazali, da je selektivno brisanje spominov mogoče.
Na to temo nam bo na nekaj vprašanj odgovoril tudi britanski raziskovalec in nevroetik dr. Anders Sandberg iz Univerze Oxford.
So, tune in!
torek, 9. junij 2009
DNK origami ali kako se (resno) igračkati z molekulo življenja
No, končno sem spoznal, da sem povsem zgrešil s svojo doktorsko raziskavo - sedaj je, kar je...mogoče pa bo tale post komu pomagal, da ne bo naredil iste napake...
Čisto slučajno sem odkril, da obstaja čisto mlado in resno znanstveno področje "DNK origamijev" - gre za to, da se je par genetikov spomnilo, da se lahko igračkajo z DNK na blazno domiseln, zabaven, zanimiv, odštekan...itd...način.
Kaj bi govoril, najbolje je, če si pogledate spodnji video - vzelo vam bo sapo in samo dobrih 5 minut - ne bo vam žal!
Hm, mogoče bi pa lahko to imel kot podoktorski projekt....jep - kot, da bi naši birokrati financirali kaj takšnega...se pa priporočam za kakšne zasebne donacije... :)
Čisto slučajno sem odkril, da obstaja čisto mlado in resno znanstveno področje "DNK origamijev" - gre za to, da se je par genetikov spomnilo, da se lahko igračkajo z DNK na blazno domiseln, zabaven, zanimiv, odštekan...itd...način.
Kaj bi govoril, najbolje je, če si pogledate spodnji video - vzelo vam bo sapo in samo dobrih 5 minut - ne bo vam žal!
Hm, mogoče bi pa lahko to imel kot podoktorski projekt....jep - kot, da bi naši birokrati financirali kaj takšnega...se pa priporočam za kakšne zasebne donacije... :)
sobota, 30. maj 2009
"Garažno" sonce, prižgano z laserjem
Okej, CERN je blazno kul, ampak američani imajo tudi eno zelo fascinantno "napravico" s skromnim imenom National Ignition Facility (NIF).
To je "zažigalnik" prav posebne sorte, ki ga na tem svetu še nismo videli. V komori, ki jo vidite na sliki bo gromozanska energija 192 gigantskih laserskih žarkov (ki jih bodo proizvajali laserji, ki stojijo v desetnadstropni zgradbi velikosti treh nogometnih igrišč) treščila na "kocko goriva" (kocka, manjša od škatljice vžigalic, napolnjena z vodikom - nahaja se na konici na sliki).
Znanstveniki upajo, da bodo s tem sprožili fuzijo - spajanje jeder vodikovih atomov - kar se zaenkrat dogaja samo v notranjosti zvezd. Če jim bo uspelo, bo to prva nadzorovana fuzija (nenadzorovano smo že doživeli v obliki vodikovih atomskih bomb) na svetu.
Osupljivo, ni kaj - prvi pravi test naj bi sprožili že naslednje leto...Spodaj je še kratek video...
To je "zažigalnik" prav posebne sorte, ki ga na tem svetu še nismo videli. V komori, ki jo vidite na sliki bo gromozanska energija 192 gigantskih laserskih žarkov (ki jih bodo proizvajali laserji, ki stojijo v desetnadstropni zgradbi velikosti treh nogometnih igrišč) treščila na "kocko goriva" (kocka, manjša od škatljice vžigalic, napolnjena z vodikom - nahaja se na konici na sliki).
Znanstveniki upajo, da bodo s tem sprožili fuzijo - spajanje jeder vodikovih atomov - kar se zaenkrat dogaja samo v notranjosti zvezd. Če jim bo uspelo, bo to prva nadzorovana fuzija (nenadzorovano smo že doživeli v obliki vodikovih atomskih bomb) na svetu.
Osupljivo, ni kaj - prvi pravi test naj bi sprožili že naslednje leto...Spodaj je še kratek video...
ponedeljek, 25. maj 2009
Frekvenca X - 6. oddaja
V današnji Frekvenci X (Val202, ob 17.10) se bomo malo poglobili v zmuzljivo vprašanje, kako dolgo bi lahko ljudje potencialno živeli, sledilo pa bo še par zanimivih stvari iz sveta znanosti.
Glede na to, da imamo v oddaji tudi sklop - "znanstveno vprašanje", kjer skušamo na kratko pojasniti nek zanmiv fenomen, bi vas pozval, da mi posredujete kakšno takšno vprašanje, ki vas zanima, pa nikoli niste izvedeli odgovora nanj - recimo v smislu: ali ribe spijo?, zakaj pingvinom ne zmrznejo noge?...itd.
Skratka, vesel bom vsakega vprašanja...
Glede na to, da imamo v oddaji tudi sklop - "znanstveno vprašanje", kjer skušamo na kratko pojasniti nek zanmiv fenomen, bi vas pozval, da mi posredujete kakšno takšno vprašanje, ki vas zanima, pa nikoli niste izvedeli odgovora nanj - recimo v smislu: ali ribe spijo?, zakaj pingvinom ne zmrznejo noge?...itd.
Skratka, vesel bom vsakega vprašanja...
petek, 22. maj 2009
Kako narediti kokoš-zavra?
Moram reči, da je tole ena najbolj zabavnih in zanimivih stvari na katere sem naletel v zadnjih letih.
Naj se sliši še tako odštekano, pa ima stvar čisto resno znanstveno ozadje. Za kaj torej gre? Slavni paleontolog Jack Horner iz Montana State University je prišel na idejo, kako bi lahko v svojem laboratoriju "oživil" dinozavre - in to ne iz kakšne starodavne dinozavrske DNK, ki bi jo našli ohranjeno v jantarju (kot je bila ideja v filmu Jurski park - katerega strokovni svetovalec je bil dejansko tudi prof. Horner), ampak iz - beri in piši - kokoši.
Oživiti dinozavra iz kokoši?! Se hecate, ne?
No, niti ne! Tule je finta - kokoši (oziroma ptiči nasploh) so evolucijski potomci dinozavrov in prof. Horner sklepa, da je v kokošji DNK še vedno skrit "dinozaver". Njegova ideja je, da bi poiskal te delčke dinozavrske DNK v kokoši in jih obudil v življenje - na ta način naj bi po njegovem z manipuliranjem kokošje DNK lahko dobil kokoš, ki bi imela dinozavrski rep ali pa dinozavrske okončine (ne predstavljam si, kakšna bi bila kokoš z dinozavrskimi zobi!) - nekakšnega "kokoš-zavra" torej. Če pomislim, njegova ideja sploh ni neumna, prej zelo domiselna. Če recimo gledate embrionalni razvoj neke vrste (razvoj zarodka) lahko pri tem razvoju dejansko vidite, da gre zarodek tudi skozi nekak evolucijski razvoj (človeški zarodek ima recimo še vedno rep), torej je tudi v naši lastni DNK še vedno informacija naših daljnih prednikov in če bi se poigrali, bi lahko tudi v nas obudili opice, najbrž.
No, prof. Horner je pred kratkim izdal tudi knjigo v kateri lepo razloži svoje zamisli - "Kako zgraditi dinozavra" (How to build a dinosaur), tako, da če koga bolj zanima ta zadeva si jo lahko naroči na Amazonu in prebere. Kakorkoli, prof. Hornerju želimo obilo uspehov z njegovimi raziskavami in upamo, da bomo kmalu v živo videli kakšno domačo kokoš z dinozavrskim repom!
Za konec pa še nekaj izjav prof. Hornerja glede kokoš-zavrov:
Recimo, da izležete kokoš-zavra? Kakšne koristi bi imeli od tega?
"Poželi bi obilno pozornosti, če bi ga peljali na sprehod na povodcu in definitivno bi bil boljša demonstracija evolucije, kot so računalniške prezentacije.
Kar se tiče vrednosti za znanstvene raziskeve - da bi kokoš spremenili v kokoš-zavra bi morali obrniti evolucijo. To nas lahko ogromno nauči o tem, kako evolucija deluje. Pokazalo bi, kako lahko majhne spremebe v razvoju zarodka povzročijo velike spremembe v tem, kako zgledajo odrasli."
Je pri tem tudi kakšna praktična korist? Zakaj ne bi raje denarja porabili za raziskave raka, namesto za pretvarjanje kokoši v dinozavre?
"Raziskave so nepredvidljive. Odkritje strukture DNK in delovanje genetike so nas naučile veliko o boleznih in obljubljajo revolucijo v medicini. Cilj raziskovalcev je bil, da najdejo odgovore na osnovna vprašanja biologije.
Mi že dejansko imamo idejo, kako bi lahko to bilo koristno. Rast repa je povezan s problemom hrbtenjače in okvare hrbtenjače so velik medicinski problem. Če se bomo naučili več o tem, kako spodbuditi ali zavreti rast repa, nam bo to dalo pomembne ideje o vrsti človeških okvar."
Če želite o Hornerjevih kokoš-zavrih prebrati še kaj več si poglejte tole in tole.
Naj se sliši še tako odštekano, pa ima stvar čisto resno znanstveno ozadje. Za kaj torej gre? Slavni paleontolog Jack Horner iz Montana State University je prišel na idejo, kako bi lahko v svojem laboratoriju "oživil" dinozavre - in to ne iz kakšne starodavne dinozavrske DNK, ki bi jo našli ohranjeno v jantarju (kot je bila ideja v filmu Jurski park - katerega strokovni svetovalec je bil dejansko tudi prof. Horner), ampak iz - beri in piši - kokoši.
Oživiti dinozavra iz kokoši?! Se hecate, ne?
No, niti ne! Tule je finta - kokoši (oziroma ptiči nasploh) so evolucijski potomci dinozavrov in prof. Horner sklepa, da je v kokošji DNK še vedno skrit "dinozaver". Njegova ideja je, da bi poiskal te delčke dinozavrske DNK v kokoši in jih obudil v življenje - na ta način naj bi po njegovem z manipuliranjem kokošje DNK lahko dobil kokoš, ki bi imela dinozavrski rep ali pa dinozavrske okončine (ne predstavljam si, kakšna bi bila kokoš z dinozavrskimi zobi!) - nekakšnega "kokoš-zavra" torej. Če pomislim, njegova ideja sploh ni neumna, prej zelo domiselna. Če recimo gledate embrionalni razvoj neke vrste (razvoj zarodka) lahko pri tem razvoju dejansko vidite, da gre zarodek tudi skozi nekak evolucijski razvoj (človeški zarodek ima recimo še vedno rep), torej je tudi v naši lastni DNK še vedno informacija naših daljnih prednikov in če bi se poigrali, bi lahko tudi v nas obudili opice, najbrž.
No, prof. Horner je pred kratkim izdal tudi knjigo v kateri lepo razloži svoje zamisli - "Kako zgraditi dinozavra" (How to build a dinosaur), tako, da če koga bolj zanima ta zadeva si jo lahko naroči na Amazonu in prebere. Kakorkoli, prof. Hornerju želimo obilo uspehov z njegovimi raziskavami in upamo, da bomo kmalu v živo videli kakšno domačo kokoš z dinozavrskim repom!
Za konec pa še nekaj izjav prof. Hornerja glede kokoš-zavrov:
Recimo, da izležete kokoš-zavra? Kakšne koristi bi imeli od tega?
"Poželi bi obilno pozornosti, če bi ga peljali na sprehod na povodcu in definitivno bi bil boljša demonstracija evolucije, kot so računalniške prezentacije.
Kar se tiče vrednosti za znanstvene raziskeve - da bi kokoš spremenili v kokoš-zavra bi morali obrniti evolucijo. To nas lahko ogromno nauči o tem, kako evolucija deluje. Pokazalo bi, kako lahko majhne spremebe v razvoju zarodka povzročijo velike spremembe v tem, kako zgledajo odrasli."
Je pri tem tudi kakšna praktična korist? Zakaj ne bi raje denarja porabili za raziskave raka, namesto za pretvarjanje kokoši v dinozavre?
"Raziskave so nepredvidljive. Odkritje strukture DNK in delovanje genetike so nas naučile veliko o boleznih in obljubljajo revolucijo v medicini. Cilj raziskovalcev je bil, da najdejo odgovore na osnovna vprašanja biologije.
Mi že dejansko imamo idejo, kako bi lahko to bilo koristno. Rast repa je povezan s problemom hrbtenjače in okvare hrbtenjače so velik medicinski problem. Če se bomo naučili več o tem, kako spodbuditi ali zavreti rast repa, nam bo to dalo pomembne ideje o vrsti človeških okvar."
Če želite o Hornerjevih kokoš-zavrih prebrati še kaj več si poglejte tole in tole.
četrtek, 14. maj 2009
Frekvenca X - strašljivo delovanje na daljavo
Danes bo na radiu Val202 ob 17.10 zopet oddaja Frekvenca X (prenos lahko poslušate tudi na računalniku preko podcasta: http://www.rtvslo.si/play/v-zivo-radio-slovenija-drugi-program-val202/ra.val202/).
Glavna tema oddaje bo čudaški fenomen "kvantne prepletenosti" (ang. quantum entanglement), ki razburja, navdušuje in spravlja v obup fizike po vsem svetu. V okviru te teme bomo predvajali tudi zanimiv intervju z enim glavnih raziskovalcev s tega področja, švicarskim profesorjem fizike Nicolasom Gisinom iz Univerze v Ženevi.
Skratka, vabljeni k poslušanju!
Glavna tema oddaje bo čudaški fenomen "kvantne prepletenosti" (ang. quantum entanglement), ki razburja, navdušuje in spravlja v obup fizike po vsem svetu. V okviru te teme bomo predvajali tudi zanimiv intervju z enim glavnih raziskovalcev s tega področja, švicarskim profesorjem fizike Nicolasom Gisinom iz Univerze v Ženevi.
Skratka, vabljeni k poslušanju!
Naročite se na:
Objave (Atom)
