Kaže, da se na univerzah čez lužo uveljavlja nov trend - študentje (in verjetno tudi njihovi profesorji) so v želji po boljših akademskih dosežkih začeli posegati po vrsti zdravil, ki slišijo na ime "kognitivni spodbujevalci" (ang. cognitive enhancing drugs).
Ta zdravila, ki so bila razvita za zdravljenje bolezni, kot je neslavna "motnja" ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, ang. atention deficit hyperactivity disorder), se sedaj na študentskem črnem trgu ponujajo kot stimulansi za izboljšanje umskih sposobnosti in torej za doseganje boljšega učnega uspeha. Po nedavnih raziskavah v ZDA kar okrog 7% študentov uporablja ta zdravila, na nekaterih univerzah pa ta številka dosega celo 25%. Verjetno med uporabniki niso samo študentje, ampak tudi njihovi profesorji. In verjetno ta pojav ni omejen samo na univerze, ampak tudi na srednje šole.
Prav zanimivo se je pred kratkim v reviji Nature skupina uglednih nevroznanstvenikov, psihiatrov in etikov odločno postavila na stran uporabe teh kognitivnih spodbujevalcev. Med drugim so zapisali, da to še zdaleč ni podobno npr. dopingu v športu ali čemu podobnemu in da bi morali tovrstni spodbujevalci postati dostopni vsem, ki si jih želijo uporabljati (trenutno je njihovo jemanje brez recepta v ZDA ilegalno). Ameriški strokovnjaki tako zagovarjajo nov "model učenja" pri katerem bi pred piflanjem v knjižnici ali prisostvovanjem na predavanjih študentje dobili eno modro tabletko, s katero bi vsi postali napol geniji. Avtorji tudi pravijo, da bi s pomočjo teh zdravil države v razvoju lahko spremenile svoje državljane v bistre glavice s čimer bi se lahko država hitro preobrazila v visoko-tehnološkega tigra. Krasno, ni kaj.
Zdi se mi, da so Američani izjemno dobri v eni stvari - iskanju novih, svetlečih lepih besed za nadomeščanje izrazov, ki imajo med ljudmi negativen prizvok. Mogoče se še spomnite termina "kolateralna škoda" iz njihovih novejših vojn, s katero so sprali kri z veliko manj zvenečega izraza "civilne žrtve". No, ta trend besednega permutiranja se je zdaj razširil v vse pore družbe, tudi med znanstvenike.
Recimo, eden izmed najbolj popularnih kognitivnih spodbujevalcev je zdravilo Ritalin, ki ga v ZDA uporabljajo za zdravljenje ADHD. Ritalin v svoji osnovi deluje zelo podobno kot neka druga spojina, ki pa se je drži veliko bolj zlovešč sloves - kokain. V bistvu je razlika med tema dvema substancama nadvse miniaturna, oba na možgane delujeta sumljivo podobno. Ampak okej, ker kokain izdeluje kolumbijska mafija, Ritalin pa farmacevtski giganti, si torej zasluži tudi temu primeren strokovni izraz. In tako so se rodili "kognitivni spodbujevalci".
No, če malo postopate okrog naših univerzitetnih knjižnic, boste ugotovili, da smo v deželi na sončni strani Alp zopet nazadnjaški - naši študentje še vedno vztrajajo pri primitivni kavi (in nekateri zraven še pri cigaretu). Kako sedaj sploh pričakujemo, da se bomo lahko kosali z ameriškimi študenti, ki se ga pred učenjem zadevajo z Ritalinom in podobnimi stvarmi?
Ta zdravila, ki so bila razvita za zdravljenje bolezni, kot je neslavna "motnja" ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, ang. atention deficit hyperactivity disorder), se sedaj na študentskem črnem trgu ponujajo kot stimulansi za izboljšanje umskih sposobnosti in torej za doseganje boljšega učnega uspeha. Po nedavnih raziskavah v ZDA kar okrog 7% študentov uporablja ta zdravila, na nekaterih univerzah pa ta številka dosega celo 25%. Verjetno med uporabniki niso samo študentje, ampak tudi njihovi profesorji. In verjetno ta pojav ni omejen samo na univerze, ampak tudi na srednje šole.
Prav zanimivo se je pred kratkim v reviji Nature skupina uglednih nevroznanstvenikov, psihiatrov in etikov odločno postavila na stran uporabe teh kognitivnih spodbujevalcev. Med drugim so zapisali, da to še zdaleč ni podobno npr. dopingu v športu ali čemu podobnemu in da bi morali tovrstni spodbujevalci postati dostopni vsem, ki si jih želijo uporabljati (trenutno je njihovo jemanje brez recepta v ZDA ilegalno). Ameriški strokovnjaki tako zagovarjajo nov "model učenja" pri katerem bi pred piflanjem v knjižnici ali prisostvovanjem na predavanjih študentje dobili eno modro tabletko, s katero bi vsi postali napol geniji. Avtorji tudi pravijo, da bi s pomočjo teh zdravil države v razvoju lahko spremenile svoje državljane v bistre glavice s čimer bi se lahko država hitro preobrazila v visoko-tehnološkega tigra. Krasno, ni kaj.
Zdi se mi, da so Američani izjemno dobri v eni stvari - iskanju novih, svetlečih lepih besed za nadomeščanje izrazov, ki imajo med ljudmi negativen prizvok. Mogoče se še spomnite termina "kolateralna škoda" iz njihovih novejših vojn, s katero so sprali kri z veliko manj zvenečega izraza "civilne žrtve". No, ta trend besednega permutiranja se je zdaj razširil v vse pore družbe, tudi med znanstvenike.
Recimo, eden izmed najbolj popularnih kognitivnih spodbujevalcev je zdravilo Ritalin, ki ga v ZDA uporabljajo za zdravljenje ADHD. Ritalin v svoji osnovi deluje zelo podobno kot neka druga spojina, ki pa se je drži veliko bolj zlovešč sloves - kokain. V bistvu je razlika med tema dvema substancama nadvse miniaturna, oba na možgane delujeta sumljivo podobno. Ampak okej, ker kokain izdeluje kolumbijska mafija, Ritalin pa farmacevtski giganti, si torej zasluži tudi temu primeren strokovni izraz. In tako so se rodili "kognitivni spodbujevalci".
No, če malo postopate okrog naših univerzitetnih knjižnic, boste ugotovili, da smo v deželi na sončni strani Alp zopet nazadnjaški - naši študentje še vedno vztrajajo pri primitivni kavi (in nekateri zraven še pri cigaretu). Kako sedaj sploh pričakujemo, da se bomo lahko kosali z ameriškimi študenti, ki se ga pred učenjem zadevajo z Ritalinom in podobnimi stvarmi?
2 komentarja:
Sorry, ampak razen dusebriznistva res nimas oziroma nisi podal cisto nobenega argumenta proti uporabi teh substanc. kdor hoce jemat te substance in se mu zdi da izboljsajo njegovo produktivnost, ne vem zakaj ne bi smel imeti te izbire.
No, mislim, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo začeli papati ritalin tudi naši študentje, če ne drugega zaradi vse pogostejših referenc v popularni kulturi.
Poleg tega imam občutek, da je v preteklih letih tudi bistveno poraslo dojemanje jemanja tovrstnih substanc kot nekaj sprejemljivega, kakor nakazuje tudi komentar Anonimnega. Verjetno je to povezano tudi s propagando (seveda ne povsem neargumentirano) farmacevtske industrije, ki jim je seveda v interesu zdravljenje in odpravljanje takšnih in drugačnih psihičnih "pomanjkljivosti" s pomočjo tablet.
Objavite komentar