Te dni se veliko govori in piše o pristranskem pisanju in objavljanju znanstvenih člankov, predvsem na področju medicine.
V časopisu New York Times in reviji Nature lahko naprimer zasledimo prispevka o tem, da je nedavna raziskava pokazala, da v ozadju znanstvenih člankov s področja medicine, pogosto stojijo "avtorji-duhovi" (ang. ghost-writers). Nekateri pravijo, da so to v nekaterih primerih celo profesionalni pisci medicinskih tekstov, ki jih najamejo farmacevtska podjetja, da napišejo olepšano prikazane rezultate raziskav. Farmacevtska podjetja nato plačajo akademskim raziskovalcem, da se na teh člankih pojavijo kot avtorji raziskave, čeprav nimajo veze z raziskavo.
Raziskava ocenjuje, da so "ghost-writers" prisotni pri kar okrog 8% znanstvenih člankov v najbolj uglednih medicinskih revijah, vendar ni znano, v kolikšnih primerih imajo zraven prste farmacevtska podjetja...
Druga takšna novica, zopet v reviji Nature, je raziskava, ki je pokazala, da so revije pri objavljanju bolj naklonjene pozitivnim rezultatom medicinskih raziskav (npr. da neko zdravilo deluje), kot negativnim. To je tako imenovani problem "publication bias" ali pristranskost pri objavljanju znanstvenih rezultatov.
In tretja takšna novica (kje drugje, kot Nature) pa je, da raziskovalci raje poročajo o pozitivnih rezultatih kliničnih preizkusov (npr. testiranje učinkovitosti novega zdravila), kot o negativnih. To pomeni, da se lahko na podlagi objavljenih rezultatov navidezno ustvari slika, da je neko zdravilo boljše, kot je v resnici, ker raziskovalci objavijo samo študije, ki so dale pozitivne izsledke.
Kaj to pomeni za to, koliko naj zaupamo študijam o učinkovitosti teh in drugih zdravil pa presodite sami.
V časopisu New York Times in reviji Nature lahko naprimer zasledimo prispevka o tem, da je nedavna raziskava pokazala, da v ozadju znanstvenih člankov s področja medicine, pogosto stojijo "avtorji-duhovi" (ang. ghost-writers). Nekateri pravijo, da so to v nekaterih primerih celo profesionalni pisci medicinskih tekstov, ki jih najamejo farmacevtska podjetja, da napišejo olepšano prikazane rezultate raziskav. Farmacevtska podjetja nato plačajo akademskim raziskovalcem, da se na teh člankih pojavijo kot avtorji raziskave, čeprav nimajo veze z raziskavo.
Raziskava ocenjuje, da so "ghost-writers" prisotni pri kar okrog 8% znanstvenih člankov v najbolj uglednih medicinskih revijah, vendar ni znano, v kolikšnih primerih imajo zraven prste farmacevtska podjetja...
Druga takšna novica, zopet v reviji Nature, je raziskava, ki je pokazala, da so revije pri objavljanju bolj naklonjene pozitivnim rezultatom medicinskih raziskav (npr. da neko zdravilo deluje), kot negativnim. To je tako imenovani problem "publication bias" ali pristranskost pri objavljanju znanstvenih rezultatov.
In tretja takšna novica (kje drugje, kot Nature) pa je, da raziskovalci raje poročajo o pozitivnih rezultatih kliničnih preizkusov (npr. testiranje učinkovitosti novega zdravila), kot o negativnih. To pomeni, da se lahko na podlagi objavljenih rezultatov navidezno ustvari slika, da je neko zdravilo boljše, kot je v resnici, ker raziskovalci objavijo samo študije, ki so dale pozitivne izsledke.
Kaj to pomeni za to, koliko naj zaupamo študijam o učinkovitosti teh in drugih zdravil pa presodite sami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar