petek, 18. september 2009

Frekvenca X - superprevodnost in magnetna levitacija

Včeraj smo po poletnem oddihu zopet štartali z novo serijo oddaj o znanosti na radiu Val202 - Frekvenca X.
Tokrat smo se poglobili v superprevodnike....tukaj lahko poslušate posnetek oddaje.

Kar pa se tiče magnetne levitacije - v oddaji smo omenjali vodne kapljice in žabe, ki lebdijo v magnetnem polju - in da ne boste posumili da si zmišljujemo, si lahko spodaj pogledate posnetek levitirajoče žabe. Posnetek prihaja iz Radboud University Nijmegen na Nizozemskem.

video

No, tole je pa še posnetek levitirajoče jagode:

video

V tem primeru niso bili uporabljeni superprevodniki, ampak kar navadni magneti, vendar je v tem primeru potrebno veliko močnejše magnetno polje. Z dovolj močnim magnetim poljem bi lahko lebdel tudi človek!
Na internetu pa sem zasledil, da eno podjetje celo ponuja kite, ki vsebujejo superprevodnik in lahko z njim doma izvajate lebdirajoče eksperimente (žal potrebujete zraven tekoči dušik, tega pa ne vem, kje boste dobili).


Še vedno pa bomo veseli vseh komentarjev, vprašanj in pripomb glede oddaj Frekvenca X.

torek, 15. september 2009

Sumljiva znanost na področju medicine

Te dni se veliko govori in piše o pristranskem pisanju in objavljanju znanstvenih člankov, predvsem na področju medicine.

V časopisu New York Times in reviji Nature lahko naprimer zasledimo prispevka o tem, da je nedavna raziskava pokazala, da v ozadju znanstvenih člankov s področja medicine, pogosto stojijo "avtorji-duhovi" (ang. ghost-writers). Nekateri pravijo, da so to v nekaterih primerih celo profesionalni pisci medicinskih tekstov, ki jih najamejo farmacevtska podjetja, da napišejo olepšano prikazane rezultate raziskav. Farmacevtska podjetja nato plačajo akademskim raziskovalcem, da se na teh člankih pojavijo kot avtorji raziskave, čeprav nimajo veze z raziskavo.
Raziskava ocenjuje, da so "ghost-writers" prisotni pri kar okrog 8% znanstvenih člankov v najbolj uglednih medicinskih revijah, vendar ni znano, v kolikšnih primerih imajo zraven prste farmacevtska podjetja...

Druga takšna novica, zopet v reviji Nature, je raziskava, ki je pokazala, da so revije pri objavljanju bolj naklonjene pozitivnim rezultatom medicinskih raziskav (npr. da neko zdravilo deluje), kot negativnim. To je tako imenovani problem "publication bias" ali pristranskost pri objavljanju znanstvenih rezultatov.

In tretja takšna novica (kje drugje, kot Nature) pa je, da raziskovalci raje poročajo o pozitivnih rezultatih kliničnih preizkusov (npr. testiranje učinkovitosti novega zdravila), kot o negativnih. To pomeni, da se lahko na podlagi objavljenih rezultatov navidezno ustvari slika, da je neko zdravilo boljše, kot je v resnici, ker raziskovalci objavijo samo študije, ki so dale pozitivne izsledke.

Kaj to pomeni za to, koliko naj zaupamo študijam o učinkovitosti teh in drugih zdravil pa presodite sami.